Slemenova špica

V jesenskem času imajo hribi prav poseben čar, saj jih narava odene v prečudovite barve, kar naredi naš pohod še bolj magičen. In kaj je najbolj popularna lokacija v jesenskem času? Ja Slemenova špica. Ker gre za dokaj lahko in hitro dosegljiv vrh, sem si sama izbrala malo manj obljudeno in daljšo verzijo.

Izhodišče je bilo iz Planice (enako izhodišče kot za pohod v Tamar). Pazi, obvezno plačilo parkirnine na poti nazaj. Malo pred rampo je na desni strain parkomat, kjer vstaviš parkirno kartico in plačaš 3,5€ za cel dan.

Pot začnemo po isti poti, ki vodi tudi do Planinskega doma v Tamarju. Pot je široka in složna in ob lepem vremenu ponuja čudovite poglede na okoliške gore. Za nadebudne športnike je opcija, da ta del poti pretečejo, saj ni tehnično zahtevna in strma. Za ostale pa ponuja veliko priložnosti za slikanje čudovite narave in okoliških vrhov. Te poti se držimo slabe tri kilometre.

Malo preden se nam odpre pogled proti Domu v Tamarju, se na levo stran odcepi steza, ki vodi proti Grlu. Treba je malo pozornosti, da je ne zgrešimo. Ob poti, kjer je potrebno zaviti levo, je podrto drevo in klopica.

Kmalu po odcepu v levo, nas na levi strani pričaka mična gospodična, ki nam kaže zadnje trende pohodniškega outfita, predvsem pa opozarja, da tu pot postane bolj zahtevna in nevarna in naj se vsi v natikačih in Teva čevljih obrnejo ter raje nadaljujejo pot proti Tamarju. Gospodična nas med vrsticami opozarja, da nas lahko preseneti padajoče kamenje in bolj tehničen del. Ker smo face in vemo, da se je treba za gore pametno pripraviti, imamo v nahrbtniku zaščitno čelado, prav tako nam bodo na prvem delu pohodniške palice v veliko pomoč, saj je teren strm in drseč, saj hodimo po melišču.

Wau, kakšni razgledi se nam odprejo, ko se po poti skozi grlo obrnemo nazaj, prav zares dih jemajoči. Najlepša slovenska gora Jalovec in okoliški lepotci.

Ko prilezemo iz Grla, se za nami odpre prečudovit pogled na dolino Tamar z mogočnimi gorami, ki jo obkrožajo.

Pot nadaljujemo po gozdni stezi, ki nas pripelje do smerokaza, kjer zavijemo desno proti Slemenovi špici. Tu si noge lahko malo odpočijejo, saj je pot dokaj složna in tehnično nezahtevna.

Po prečenju gozda, nas pot pripelje do melišča in zopet se odpre pogled na sosednje gore.

Od tu se pot strmo vzpne in v pomoč nam je nekaj jeklenic in klinov. Pot sicer ni prepadna, ampak previdnost ni odveč, sploh v jesenskem času, ko je skala vlažna in drsi.

Ves trud je poplačan, ko dosežemo macesnov gozd, ki se lesketa v zlatih barvah pod jesenskim soncem. Pot je tu dokaj položna in “instagramarska”, tako da imejte telefon pri roki, za par res čudovitih fotk.

Po nekaj časa hoje prispemo do velikega macesna z markacijo, kjer so tudi smerokazi. Zavijemo desno proti Slemenovi špici. Od tu imamo do vrha se okrog 20min prijetne hoje.

Še nekaj deset metrov po tej stezi, nato pa se odcepimo v desno proti jasi pod vrhom Slemenove špice, kjer se nam zopet odprejo prečudoviti razgledi na mogočen Jalovec in okoliške vrhove. Še 5min dokaj strmega vzpona, in vrh je dosežen. Odpre se nam pogled na vse strani, res je lepo. Zelo redko boste na vrhu sami, sploh ob vikendih, zato priporočam obisk med tednom.

Iz vrha se preko jase spustimo do prvega smerokaza, kjer zavijemo desno proti Tamarju (Črne vode). Po ozki, vijugasti stezi se spuščamo skozi lep macesnov gozd, dokler ne pridemo do melišča, kjer se pot bolj zravna. Ves čas nas spremlja pogled proti Jalovcu, zato imamo nekaj odličnih priložnosti za “photo of the day”.

Po kakšnem kilometri hoje čez melišče, nas pot zopet pripelje do gozda.

Dokler ne pridemo iz gozda, kjer se začne bolj strmo spuščati. Tukaj previdnost ni odveč, saj je pot pogosto mokra in spolzka.

Pot se nadaljuje ob in po hudourniku in je zato nekoliko slabše vidna in ne ravno očitna, vendar se ne moreš zgubiti, saj vse poti vodijo navzdol J Previdno na skalah, če so vlažne, ti lahko spodrsne in opa - imamo zvit gleženj. Drugače pa se nam tu odpre res lep pogled na ledeniško dolino Tamar. Pot nadaljujemo še nekaj sto metrov, potem pa se lahko po ne prav očitni stezi na desno odpravimo proti slapu Črne vode, kjer se lahko (predvsem poleti) osvežimo. Slap je le nekaj sto metrov oddaljen od glavne poti, tako da ga zelo priporočam.

Od tu imamo še slab kilometer hoje do Doma v Tamarju, kjer se lahko okrepčamo z dobro hrano in pijačo. Potem nas čaka le še slabe 4km hoje do izhodišča v Planici.

Ta krožna ture je super izlet za že malo bolj vešče pohodnike, ki želijo pohod podaljšati v primerjavi s Slemenovo špico (izhodišče prelaz Vršič). Prav tako se izognemo večini vikendaške gužve (razen na vrhu) ter se ne vračamo po isti poti nazaj, kar je meni sploh všeč.