Bašeljski vrh

Da med prostimi poletnimi in jesenskimi dnevi najdeš vrh z dobrimi razgledi, mogoče še kakšno kočo vmes, kjer strežejo dobro hrano najbolj pomembno, kjer ni pretirane gneče, je prava redkost. Edino, če se odpraviš na Bašeljski vrh. Tja sva se nazadnje odpravila tudi midva z ženo. Nekajkrat sva se že potikala po okoliških vrhovih in opazovala mamljivi greben z lepimi razgledi, ki se vije med Storžičem in Malim Grintovcem, še posebej naju je mamila koča, ki stoji prav na robu grebena s prekrasnim razgledom na jug, na Ljubljansko kotlino in okolico.

Pot je lahka, primerna za vsakogar, tudi za naše najmlajše gornike. Midva sva do vrha potrebovala uro in pol, bila sva kar hitra, saj sva si izlet vzela kot trening za prihajajoči ultramaraton, ki se ga bova kmalu udeležila v Franciji. Z bolj upočasnjenim in uživaškim tempom, pa se vrh z lahkoto osvoji v dveh urah in pol.

Za izhodišče sva si izbrala vasico Mače, ki leži tik na vznožju Hudičevega Boršta. Do parkirišča se pripeljemo po glavni cesti skozi vas. Iz parkirišča sledimo oznakam Kališče, ki nas usmerijo naprej po makadamski cesti v gozd, s katere smo pripeljali iz vasi. Po njej hodimo ravno prav časa, da se ogrejemo, poklepetamo in se pripravimo na prihajajoč vzpon skozi gozd. Ko prispemo do križišča se usmerimo levo, kamor nas vodijo table v smeri Kališča.

Od tu naprej hitro zavijemo na planinsko pot, kjer se začnemo vzpenjati. Prvi del poti sicer poteka po gozdu, kjer že čutimo svež gorski zrak, a vseeno najdemo par lepih razglednih toč, ko se nam odpre pogled proti Kranju in Škofjeloškem hribovju, prava poslastica pa nas čaka tik pod planinskim domom. Pot se lepo vzpenja skozi gozd, kjer pazimo, da sledimo markacijam.

Približno sto metrov pod kočo prispemo do Spodnjega Kališča, kjer se nam ob malem ribniku odpre čudovit pogled. Tukaj se človek počuti povsem drugačno, sploh, ko s tako mirnega in spokojnega konca opazuje dolino, kjer se ljudje utapljamo v smogu, betonu in vsakodnevnih skrbeh.

Tisti ''ta hudi'' del poti je zdaj že za nami, do koče nas loči le še približno sto metrov višinske razlike. Držimo se leve, kjer po parih metrih zopet zavijemo v gozd. Kmalu nad sabo opazimo planinski dom na Kališču.

Od planinskega doma do vrha pa nas loči samo še čudoviti greben, zaradi katerega smo sploh prišli v te konce. Zdaj smo že praktično ''zmagali'', saj imamo do vrha še samo še približno 200 m višinske razlike. Proti vrhu nas na levo spremlja Storžič, še zadnji velikan v zahodnem delu Kamniško Savinjskih Alp, na deni strani pa lahko opazimo Mali Grintovec in Srednji Vrh v ozadju.

Za nami, na severni strani se nahaja naš najbolj izrazit gorski greben Košute. Na vzhodu izza grebena Malega Grintovca kukata kralja Kamniško Savinjskih Alp Kočna in Grintovec. Na zahodu pa nas še vedno gleda Storžič, na katerega se tudi lahko podamo, če nam je ostalo še kaj energije.

Ko se naužijemo vseh lepih razgledov, se odločimo ali bomo sestopili po isti poti ali bomo nadaljevali proti Storžiču, lahko pa se odločimo tudi za krožno pod čez Mali Grintovec, kjer nas na koncu pot pripelje ravno nazaj do našega avta.